Gornji Črnci so naselje v Občini Cankova v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku Črnec, pritoku reke Ledave, in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki.
Vas ima dolgo zgodovino, ki sega v 13. stoletje, in je znana po povezanosti skupnosti, domačnosti ter spoštovanju tradicije. V zgodovinskih virih se pojavlja pod različnimi imeni kot so Ober Csernecz, Felső-Csernecz in Királyszék.
Začetki Gornjih Črncev segajo v visoki srednji vek. Prekmurski zgodovinar Ivan Zelko je v opisu meje gospostva Lyndwa (Gornja Lendava) iz leta 1208 zasledil omembo sedmih vasi med rekama Ledavo in Kučnico. Po tem zapisu, s katerim je kralj Andrej II. podelil zemljišče Lyndwa Nikolaju iz Železne županije, naj bi te vasi prej prodal nemški grof Hendrik. Zapis sedmih vasi ne navaja poimensko, vendar se domneva, da mednje sodijo tudi Gornji Črnci (poleg Krašč, Ropoče, Večeslavcev, Rogašovcev, Nuskove in Ocinj). Po tej domnevi naj bi bili Krašči in Gornji Črnci najstarejši vasi cankovske občine.
Prva nedvomna pisna omemba kraja izvira iz leta 1265, in sicer v obliki »possessio Chernech iuxta Linduam« (»posest Črnec ob Lendavi«). Omemba izhaja iz listine kralja Béle IV., s katero je ta vzel pod svoje varstvo Petra in Pavla, sinova Ryhena, posestnika v Železni županiji. Že ob prvi omembi je naselje povezano s potokom Črnec, pritokom Ledave.
Leta 1365 je gospostvo Gornja Lendava (Felsőlendva, danes Grad) z vsemi pripadajočimi posestmi — med katere je spadal tudi Črnec — od kralja Ludvika I. Anžuvinca prejela rodbina Széchy (Petra I.); posest so uradno prevzeli 26. januarja 1366. Gornji Črnci so bili tedaj uvrščeni v okraj vasi ob potoku Kučnica (iuxta fluvium Olsinch), skupaj s Cankovo, Fikšinci, Gerlinci, Korovci, Kramarovci in Skakovci. Ob umestitvi se po zgodovinarju Dezsőju Csánkiju za kraj pojavi tudi oblika »Villa seu possessio Korlatfalua iuxta rivulum Chernech« (Csánki jo datira v leto 1362). Po tej domnevi naj bi se kraj prvotno imenoval Korlátfalva (po osebnem imenu Konrad — »Konradova vas«) in se šele kasneje poimenoval po potoku.
Leta 1499 je naselje navedeno kot Chernecz, kar predstavlja osnovo današnjega imena Črnci.
Rodbina Széchy je gospostvo Gornja Lendava obvladovala skozi stoletja in postala največji zemljiški posestnik v Železni županiji; gospostvo je že leta 1366 obsegalo okoli sto vasi okoli trga Murska Sobota. V urbarjih gospostva se vas redno pojavlja: leta 1593 kot Nagy Chernecz (Veliki Csernec) v okraju Cankova.
Dragocen vir o vinogradništvu v vasi predstavlja popis vinogradniških gričev iz leta 1618 (HU MNL OL E 156, Fasc. 033, št. 003), ki ga je dal sestaviti György Széchy. V njem nastopa Felső Csernicz med vasmi ob Víz Lindvi (Gornji Lendavi) . Popis za vsak vinogradniški grič navaja imena lastnikov (kmetov) in znesek davka na vino, ki ga je bilo treba plačati po trgatvi; zajema tudi kmetje, ki živijo v svojih hišah, kmetje v hišah tujih lastnikov in puščave.
Z izumrtjem moške veje rodbine Széchy (zadnji moški potomec Peter V. je umrl leta 1685) je gospostvo Gornja Lendava prek dediščine ženskih potomk prešlo na rodbino Nádasdy (okoli leta 1689). V prvi polovici 18. stoletja je bil lastnik gospostva grof Leopold Nádasdy.
V dokumentih iz 18 stoletja se za vas pojavlja tudi madžarsko ime Királyszék (»kraljevski sedež«). Najdemo ga že v kraljevi listini z dne 12. maja 1712, ki jo je na Dunaju izdal Karel III. kot ogrski kralj. Z listino je bil za opata imenovan Jožef Velardi de Mera (József Velardi de Mera), kaplan kraljice Amalije, povod pa je bila smrt prejšnjega opata Vencela Polonusa. Naziv je bil povezan s titularno benediktinsko opatijo Blažene Device Marije (po virih povezano s pór-dömölško benediktinsko opatijo); neposredna povezava te opatije s samo vasjo ostaja predmet nadaljnjega raziskovanja.
Najstarejši poimenski seznam vaških gospodarjev prinaša državni popis iz leta 1720 (Az 1720. évi országos összeírás), v katerem je vas zabeležena pod imenom Csernecz v okviru felsőlendvajskega gospostva v Železni županiji. Med popisanimi gospodarji so Geder, Benko, Drvarics, Grecsell kot zunanja posestnika pa sta navedena Gömböcz in Krenusz iz sosednih Domajinec. Popis vas uvršča med enopoljna, peščena naselja s skromno rodovitnostjo.
Terezijanski urbar (okoli 1767) navaja vas Csernecz pod gospostvom Gornja Lendava (tedaj v lasti vdove grofa Leopolda Nádasdyja) z enajstimi kmeti. Sklepni obračun urbarja prinaša natančnejšo sliko vaških razmer. Zemlja je bila peščena in razmeroma nerodovitna — njive so bile uvrščene v 3. razred, arendalni (zakupni) cenzus pa je znašal 12 krajcarjev na požunski mernik. Kmetje so orali s štirimi voli, pridelovali rž, oves in ajdo ter deloma krompir, gnojili vsako tretje leto. Travniki so bili prav tako slabe kakovosti (2. razred). Pridelke so vozili na trga v Körmend (oddaljen 4¼ poštne postaje) in Radgono (Regede / Radkersburg). Med živino prevladujejo krave, gozdov pa so imeli vaščani le skromne deleže. Vas ni imela skupnega sodnika/komisarja niti četrtletnih robot s sodi. Tekoča voda (potok Črnec) je po navedbah urbarja ob naraslem toku povzročala škodo na kmetijskih površinah. Skupni čisti donos vasi je bil ocenjen na 1 forint 11 krajcarjev na požunski mernik obdelane zemlje.
V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (Vas vármegye), upravno pod okrajem Muraszombat (Murska Sobota). Geograf Elek Fényes je sredi stoletja Črnec opisal kot vendsko (slovensko) vas v felsőlendvajskem gospostvu s 120 katoliškimi prebivalci.
Pomembno pričevanje predstavlja Franciscejski kataster (1857–1860, hranjen v Pokrajinskem arhivu Maribor). V njem nastopa vas pod vzporednima imenoma Királyszék in Ober Csernecz; dokumenti vključujejo opis meja, barvno skico ozemlja, abecedni seznam lastnikov zemljišč z žigom KIRÁLYSZÉK ter izpis 14 stanovanjskih hiš. Med lastniki hiš so navedeni Benko, Ficzko, Hari, Grösl in Juk.
Po popisu prebivalstva 1881 je imela vas 18 hiš in 121 prebivalcev, vse rimskokatoliške vere; kot materni jezik je 116 prebivalcev navedlo »drugi domači jezik«, uradni madžarski izraz za prekmursko slovenščino. Po popisu 1891 (objavljen v krajevnem imeniku 1892) je vas štela 25 hiš in 136 prebivalcev, s pošto v Vas-Hidegkútu (Cankova) in brzojavom v Murski Soboti.
Konec 19. stoletja je bila vas dovolj pomembna, da je imela uradno državno plemensko postajo za govedo — eno od le štirinajstih v vsej Železni županiji (Gazdacímtár, 1893). Kmetje iz okoliških vasi (Cankova, Ropoča, Krašči) so vodili živino na pripust v Gornje Črnce, kar kaže na razvito lokalno živinorejo.
Pomemben mejnik je bila uradna sprememba imena 19. oktobra 1887, ko se je ime vasi Felső-Csernecz uradno spremenilo v Királyszék. Ukrep je bil del širše madžarske politike sistematičnega preimenovanja krajevnih imen, v okviru katere so istočasno madžarizirali imena vrste sosednjih vasi. Oblika Királyszék sicer ni bila nova — pojavlja se že v listini iz 1712 in v katastru 1857–1860 — vendar je šele s tem predpisom postala edino uradno ime naselja namesto dotedanjega Felső-Csernecz.
Leta 1910 je vas štela 174 prebivalcev, večinoma slovenskih. Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske; vas je upravno spadala v Muraszombatski okraj Železne županije.
Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje leta 1919 za kratek čas postalo del (de facto) Murske republike, nato pa je bilo še istega leta priključeno Kraljevini SHS, ki se je leta 1929 preimenovala v Jugoslavijo. Med letoma 1941 in 1945 je bilo Prekmurje znova pod madžarsko upravo; v tem obdobju je bila v vasi (kot Királyszék) organizirana lokalna enota vladajoče stranke MÉP, katere predsednik je bil Alajos Snurer (po poročilu iz aprila 1943).
Po osvoboditvi leta 1945 je bil v Gornjih Črncih ustanovljen Krajevni ljudski odbor (KLO), ki je predstavljal novo obliko ljudske oblasti v povojni Jugoslaviji. Obstoj te institucije je danes v vasi skoraj pozabljen, čeprav je KLO v prvih povojnih letih vodil vse bistvene vaške zadeve — od gospodarskih do upravnih. Arhivsko gradivo hrani Pokrajinski arhiv Maribor pod signaturo 1151058/1 (fond Krajevni ljudski odbor Gornji Črnci, 1945–1952; vsebuje okrožnice 1945–1952 in delovodnik 1947–1948).
Na čelu KLO je bil predsednik Šnurer Leopold, tajnik pa Benko Franc. Med stalnimi odborniki so se pojavljali Jauk Alojz, Benko Jožef, Jauk Jožef, Ciglar Marija in Benko Jožef II. Na sejah je redno nastopala tudi okrajna skupščina prek odposlancev (Geder Franc) in ljudski tožilec (Draksler Viktor).
Seje KLO so potekale redno — ohranjeni zapisniki pričajo o sejah od januarja 1946 naprej. Na sejah so obravnavali raznolike zadeve: stanje krajevnih poti in grmičevja ob vaških cestah, obveznosti kmetov pri oddaji pridelkov, agrarna vprašanja, organizacijo skupnih del, pa tudi socialna vprašanja — med drugim položaj ciganske manjšine v vasi, za katero je KLO predlagal višjim oblastem, da se jim pomaga pri dodelitvi kmetijske zemlje.
Versko je bila vas povezana z rimskokatoliško župnijo Vas-Hidegkút (danes Cankova), ustanovljeno leta 1754, in z evangeličansko podružnico Bodóhegy. Bogoslužje je potekalo v prekmurski slovenščini (vendskem narečju), madžarščini in nemščini, kar odraža večjezičnost območja.
Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske. Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje prešlo pod Kraljevino SHS, kasneje Jugoslavijo. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije in danes spadajo v Občino Cankova v pokrajini Prekmurje.
V vasi stojita dve kapeli. Starejša je posvečena Žalostni Materi Božji; njen kip so leta 1909 prinesli iz Avstrije in takrat zgradili tudi kapelo. Mlajša kapela, posvečena Srcu Jezusovemu, je bila zgrajena leta 1922 in stoji ob cesti Cankova–Pertoča.
Po lokalnem izročilu naj bi kapelo Srca Jezusovega postavil Mihael Jauk kot zahvalo za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni. Kapela meri 3 × 2 metra, v njej je kip Srca Jezusovega, vzdržujejo pa jo Jaukovi nasledniki. Vsako leto na veliko soboto popoldne v njej poteka blagoslov velikonočnih jedil za vernike iz okolice. Podatki o kapelici so navedeni v knjigi Antona Fakina Kapele in križi v župniji Cankova (1999).
Gornji Črnci ležijo na nadmorski višini 232 metrov. Obdajajo jih rodovitna polja, travniki in gozdovi, značilni za prekmursko nižino. Podnebje je celinsko, s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (okoli 22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin znaša približno 1200 mm, največ jih pade septembra, najmanj pa decembra.
PGD Gornji Črnci