Gornji Črnci so majhna vas v Občini Cankova v severovzhodnem delu Slovenije, v pokrajini Prekmurje. Ležijo v ravninskem svetu ob potoku Črnec, pritoku reke Ledave, in jih obdaja značilna prekmurska pokrajina z obdelovalnimi površinami in travniki. Vas ima dolgo zgodovino, ki sega v 14. stoletje, in je znana po povezanosti skupnosti, domačnosti ter spoštovanju tradicije.
Gornji Črnci so naselje z dolgo zgodovino, katere začetki segajo v pozni srednji vek. Prva znana pisna omemba kraja izvira iz leta 1366, ko je bil zapisan kot Korlatfalua. Naslednja omemba je iz leta 1399, ko je bil v latinskem zapisu naveden kot Villa seu possesio Korlatfalua iuxta ruulum Chernech sita (»vas oziroma posest Korlatfalua ob potoku Črnec«). Izraz Korlatfalua se nanaša na osebno ime Konrad in pomeni »Konradova vas«. Leta 1499 je naselje navedeno kot Chernecz, kar predstavlja osnovo današnjega imena Črnci.
V 17. in 18. stoletju je bila vas del Habsburške monarhije in spadala v fevdalni sistem Ogrske. Pomemben vir iz tega obdobja je kraljeva listina z dne 12. maja 1712, ki jo je izdal cesar Karel III. kot ogrski kralj. V dokumentu je vas omenjena pod madžarskim imenom Krályszék, kar v dobesednem prevodu pomeni »kraljevski sedež«. To poimenovanje kaže na poseben status kraja, saj je bil neposredno podrejen kraljevi upravi, brez posredovanja lokalnega plemstva, kar je bilo v Prekmurju izjemno redko.
Z listino je bila podeljena opatija in imenovan Jožef Velardi de Mera (József Velardi de Mera), kaplan vdove cesarice Amalije, za opata pri Krályszéku. Povod za podelitev je bila smrt dotedanjega opata Vencela Polonusa (Venceslai Poloni), po kateri je opatija ostala brez voditelja. Velardi de Mera je z listino prejel naziv opata skupaj z vsemi pripadajočimi posestmi, gradovi, vasmi, dohodki in privilegiji. Dokument je hranjen v Madžarskem narodnem arhivu v zbirki Libri regii.
V 19. stoletju so Gornji Črnci spadali pod Železno županijo (Vas vármegye) v okviru Ogrske kraljevine, upravno pod okrajem Muraszombat (današnja Murska Sobota). Po uradnem madžarskem krajevnem imeniku iz leta 1892 je imela vas 25 hiš, 136 prebivalcev in 276 katastrskih jutrov zemlje.
Pomembno pričevanje o vasi iz tega obdobja predstavlja tudi Franciscejski kataster iz sredine 19. stoletja, katerega dokumenti so hranjeni v Pokrajinskem arhivu Maribor. V teh uradnih avstrijskih evidencah nastopa vas pod dvema vzporednima imenoma — Krályszék in Ober Csernecz — kar potrjuje, da sta bili imeni v uradni rabi sočasno. Katastrski dokumenti iz let 1857–1860 vključujejo opis meja občine, barvno skico ozemlja, abecedni seznam lastnikov zemljišč z uradnim žigom KIRÁLYSZÉK ter izpis 14 stanovanjskih hiš.
Versko je bila vas povezana z rimskokatoliško župnijo Vas-Hidegkút (danes Cankova), ustanovljeno leta 1754, in z evangeličansko podružnico Bodóhegy. Bogoslužje je potekalo v prekmurski slovenščini (vendskem narečju), madžarščini in nemščini, kar odraža večjezičnost območja.
Do leta 1919 je bilo Prekmurje del Ogrske. Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske je območje prešlo pod Kraljevino SHS, kasneje Jugoslavijo. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so Gornji Črnci postali del samostojne Republike Slovenije in danes spadajo v Občino Cankova v pokrajini Prekmurje.
Ena od ključnih kulturnih znamenitosti v Gornjih Črncih je kapela Svetega srca Jezusovega, zgrajena leta 1922 s strani Mihaela Jauka. Kapela je bila zgrajena kot zahvala za srečno vrnitev iz ruskega ujetništva po prvi svetovni vojni, kar odraža osebne zgodbe in vero vasi. Kapela meri 3 x 2 metra, v njej je kip Srca Jezusovega, in jo vzdržujejo Jaukovi nasledniki. Vsako leto na veliko soboto popoldne poteka blagoslov velikonočnih jedil za vernike iz okolice, kar je pomemben verski obred.
Gornji Črnci ležijo na nadmorski višini 232 metrov. Obdajajo jih rodovitna polja, travniki in gozdovi, značilni za prekmursko nižino. Podnebje je celinsko, s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C. Najtoplejši mesec je julij (okoli 22 °C), najhladnejši januar (-4 °C). Letna količina padavin znaša približno 1200 mm, največ jih pade septembra, najmanj pa decembra.
PGD Gornji Črnci